Morda ste samo slišali za igralno terapijo ali pa nikoli niste povsem razumeli, zakaj je koristna za otroke, ki se spopadajo z različnimi izzivi?
Kaj pravzaprav je igralna terapija? V Ameriki so ta teden imeli nacionalni teden igralne terapije in v tem imenu predstavljamo njenih šest ključnih presenetljivih lastnosti.
- Igra vzbuja globoka čustva
Igra je eden izmed globoko vgrajenih motivacijskih krogov – vezij (ki so v možganskem steblu in limbičnem sistemu), skozi igro se vsi radi učimo. Igra vezje živi globoko v možganih, v območjih, ki obravnavajo čustva in naše nezavedne odzive kot so dihanje, srčni utrip in uravnovešanje hormonov. Otroški možgani se razvijajo prek igre, ki je za nadaljnji razvoj otroka izjemno pomembna. Igralni terapevti se srečujejo z otrokom v trenutkih njegovega čustvenega doživetja, ki ga sproži raziskovanje skozi igro. Terapevt bo skupaj z otrokom reguliral njegova čustva in z ustvarjalnim delom dal smisel otrokovim občutkom, skozi najbolj naravni otroški jezik, to je igra! Z aktiviranjem določenega področja možganov dobijo igralni terapevti skozi igro vpogled v čustveno življenje otroka.
- Igralna terapija spreminja možgane
Možgani so plastični, oblikujejo se z našimi izkušnjami, najbolj plastični so v otroštvu in v najstniških letih. S spretno igro terapevta se, k sreči, otrokovi možgani s pomočjo pozitivnih izkušenj v igralnici lahko ponovno povežejo. Igralni terapevti z doslednim ohranjanjem varnih odnosov in okolja, ki nastaja v igralnici, krepijo nove nevronske poti v možganih. Otroku tako omogočijo občutek varnosti, povezanosti in notranje sigurnosti. Najprej moramo doživeti občutek varnosti in zaščitenosti, da bomo lahko prenašali negotovosti v zunanjem svetu in postal bolj odporni. Igralna terapija pomaga otroku povezati implicitni in eksplicitni spomin, neokorteks in sub-korteks možganov, levo in desno hemisfero s številnimi drugimi področji. Celostni razvoj možganov je ključnega pomena za duševno počutje.
- Igra je nagonska in se kaže v najrazličnejših oblikah
Slikanje, ples, igranje na bobne, oblikovanje gline, ustvarjanje zgodb z igračami v pesku. Vse te dejavnosti so ustvarjalne in zelo koristna izkušnja za otroke. Ne gre za doseganje rezultatov, pač pa za osredotočenost na tukaj in zdaj. V igro je mogoče vključiti prav vse- od zgodb, lutk, igro vlog v modnih oblekah ali celo igranje glasbe s peresom! Vse je to igra. Igra je ena izmed primitivnih čustvenih aktivnosti v naših možganih in je za razvoj otroka bistvenega pomena.
- Otroci se učijo iz igre, vendar jih ne učimo direktno
Skupno napačno prepričanje je, da igralni in likovni terapevti učijo otroke, kako naj se bolje igrajo. Kljub temu, da je pri igralni terapiji na voljo tako čas kot prostor za to, da so terapevi direktivni, večino časa ostajajo ne-direktivi, kar pomeni, da ima vodstvo igre v svojih rokah otrok. Terapevti otrokom omogočajo, da se učijo o sebi in da dobijo uvid, vpogled v svoja dejanja in čustva v novi luči. Otroci izberejo igre in načine igranja sami in se tako tudi sami učijo. Kot terapevt pa tudi zasebno vidim resnično trajne spremembe pri ljudeh, ki prihajajo od znotraj, iz njih samih, ne pa zato, ker jim je nekdo povedal, da se morajo spremeniti.
Samozavedanje, reševanje problemov, samoregulacija, motorična spretnost mojstrstvo pripovedovanja, empatija in samozavest so samo nekatere od čudovitih izkušenj, ki se jih otroci učijo skozi igralno terapijo.
- V igri je odnos najpomembnejši
Najpomembnejši dejavnik za učinkovito terapijo niso igrače ali raznolikost iger, ampak je to odnos med otrokom in terapevtom. Izgradnja odnosa lahko traja nekaj časa, odvisno od otroka in okoliščin. Občutek varnosti je za otroka bistvenega pomena, da si upa izraziti in raziskovati svoj notranji svet. Igralni in likovni terapevti so usposobljeni in izkušeni da izgradijo nujno potrebni občutek zaupanja.
- Igra omogoča boljše razumevanje in vpogled
To velja neposredno za otroka pa tudi za starše in družino. Svojega otroka boste videli v novi luči. Mnogi starši so povedali, da se naučijo veliko novih stvari o svojem otroku po tem, ko delajo z igralnim terapevtom. Starši po rednih pogovorih s terapevtom pripovedujejo, kako uživajo v spreminjanju svojega odnosa do otroka. Otrok, ki čuti, da je v celoti opažen in razumljen, bo bolj pripravljen na sodelovanje, empatijo do drugih, samozavesten in bolj odporen.
Torej, koliko vas je vse to o igralni terapiji že vedelo? Katera od značilnosti igralne terapije vas je presenetila ali katera vam še nikoli ni prišla na misel?
Morda ste jih že vse poznali?
Kakorkoli, strinjali se boste, da so precej impresivni za nekaj, kar na površini izgleda samo kot “navadna igra”.
