Razlika med izbruhi jeze in čustvenimi pretresi (meltdown-ni) ter, kako se odzvati na eno in drugo
Izbruhi jeze (bes)
Izbruhi jeze in čustveni pretresi nista eno in isto. Pomembno je ugotoviti razliko med njima, saj to pomaga staršem pri iskanju odgovorov na vprašanje, kako naj se odzovejo na eno ali drugo. Izbruhi jeze so posledica otrokovega poskusa, da bi dobil nekaj, kar si želi, čustveni pretres pa odziv na senzorično (čutno) premočan dražljaj.
Izbruh jeze temelji na poskusu osebe (običajno otroka, vendar ne vedno!), da bi dobil nekaj, kar hoče.
Takšna reakcija temelji na določenem vedenjskem vzorcu in nekateri strokovnjaki menijo, da lahko pri njej igra ključno vlogo impulzivnost.
Otrok ima na primer lahko izbruh jeze, če želi igračo v trgovini, a je ne dobi. Izbruh je poskus (zavesten ali nezaveden), da bi igračo na vsak način dobil.
Izbruh ne temelji vedno na želji, da bi otrok dosegel oprijemljive stvari. Intenzivna čustva, ki vodijo k izbruhu jeze lahko otrok čuti tudi v drugih situacijah kot so izguba pozornosti, kakšna dejavnost in podobno.
Napad jeze navadno sestoji iz vpitja, joka, brcanja in kričanja in lahko izgleda neveščemu očesu, torej ljudem, ki ne znajo razlikovati med izbruhom jeze in pretreso, kot čustveni pretres (meltdown).
Otrok ponavadi lahko nadzoruje izbruh jeze, če pa je čustev preveč in so premočna, možgančki pa nezreli, ima lahko pri tem težave.
Izbruhi jeze se običajno ustavijo, ko otrok dobi kar si želi ali če se zaveda, da je izbruh neučinkovit in verjetno ne bo dosegel svojega.
Značilnosti čustvenega pretresa (meltdown-a)
Čustveni pretres je reakcija na občutek preobremenjenosti, navadno zaradi preobremenitve čutov (naenkrat je treba obdelati preveč senzoričnih informacij).
Pretres je zelo podoben izbruhu jeze , razlikujejo se le nekateri telesni odzivi kot so recimo da si otrok pokrije ušesa, ni sposeben komuniciranja, nemožen poslušati itd.
Zmeda, ki recimo nastane v supermarketu, lahko sproži čustveni pretres.
Možgani so preobremenjeni in se branijo z begom, bojem ali pa “zamrznejo”.
Pri nekaterih otrocih je lahko taka reakcija odgovor na preobilico dogajanja v njihovi notranjosti ali okolici, na stres, skrbi, itd.
Pomembno je omeniti, da lahko izbruh jeze, če je zelo intenziven, pripelje do čustvenega pretresa.
Otrok pogosto ustavi izbruh jeze, če doseže kar hoče, na primer sladkarije, igrače, aktivnost, pozornosti, itd. Ustavi ga tudi, če je nagrajen za uporabo bolj zaželenega vedenja, kot je uporaba besed, prijazno vedenje in podobno. Zelo je pomembno, da se upremo želji, da bi otroku dali takoj in vse kar si želi, saj bo to v prihodnosti povzročilo vse več izbruhov jeze. Dobro je izkoristiti priložnost, da naučite vašega otroka, da izbruhi niso način, kako dobiti stvari, ki si jih v življenju želi. Te izkušnje jim bodo služile leta in leta.
Pri čustvenem pretresu pa ni verjetno, da bi se otrok ustavil, ko dobi, kar hoče. V bistvu je najbolj pomembno spremeniti vhod čutnih dražljajev, ki jih otrok prejema. Čustveni pretres je pogost pri otrokih s senzoričnimi motnjami. Šele ko otrok zapusti okolje v katerem je preveč dražljajev, se lahko umiri.
Kako torej razlikovati izbruhe jeze od čustvenega pretresa?
Pri izbruhih jeze je zelo pomembno vedeti, kaj si vaš otrok želi ne da bi verjel, da potrebuje izbruh jeze, da bi to dosegel.
Naj bo jasno da ste razumeli, kaj si želi . “Vem, da bi radi čokoladico. Zdaj ni čas za sladkarije, lahko pa dobiš jabolko ali kak drug prigrizek, ko pridemo v avto. « Nato mu pomagamo razumeti, da obstaja bolj primerno vedenje kot je jeza, ki bo delovalo. “Ko se odločiš, da boš mirno in spoštljivo govoril z mano, mi lahko poveš, kaj si izbral.”
Pri čustvenem pretresu pomagajte vašem otroku najti varno in mirno mesto da se umiri. ” Zdaj gremo k avtu. Tam je tiho in lahko vklopimo klimo, tako da bo obema bolj udobno. ” Morate se upreti želji da bi predavali, pridigali in se preveč na dolgo pogovarjali, saj to je tudi preveč stimulativno za otroka v tem času.
Zelo je koristno prepoznati in poimenovati čustva, ki jih čuti vaš otrok. To daje dobre temelje njihovi čustveni pismenosti in jim pomaga, da najdejo besede, s katerimi lahko izrazijo kar se dogaja v njihovem telesu, pomaga pa tudi možgančkom, da sami urejajo moč čustev.
Pomembno je, da poznate razliko med izbruhi jeze in čustvenim pretresom, saj je vaš odziv nanju ključni dejavnik, ki pomaga vašemu otroku pri premagovanju ovir in doseganju miru.
