Zgodovina igre s peskom se začenja leta 1925, ko je Margaret Lowenfeld (1890–1973), angleška pediatrinja, opustila tradicionalno zdravljenje in začela psihiatrično zdravljenje otrok. Želela je ustvariti »svoboden in zaščiten prostor«, v katerem bi otroci lahko zadovoljili svoje potrebe in sprostili domišljijo. V svoji kliniki je imela cinkov pladenj, napolnjen s peskom, s številnimi miniaturnimi modeli ljudi in predmetov. Poimenovala ga je čarobna škatla (Wonder Box). Otroci so sami ustvarjali »svetove«, spontano in navidezno neizogibno, s čimer se je razvila »svetovna tehnika« (»The World Technique«).
Na drugi strani pa je tehniko igre s peskom sandplay vpeljala švicarska analitična psihologinja po Jungu – Dora Kalff. Delala je skupaj z Margaret Lowenfeld, se pri njej izobraževala in tako iznašla svojo metodo igre s peskom, ki se osredotoča na nezavedne procese pri delu. Metoda se je začela z otroki, vendar se je sčasoma razvijala in se dandanes uporablja tudi pri odraslih, tako da jo štejemo za metodo, neodvisno od starosti.
Igre s peskom lahko zagotavljajo podlago za interakcijo telesa in duha, materije in psihe. Skoraj vsakdo ima lep spomin iz otroštva na igranje s peskom, na zidanje peščenih gradov na plaži ali na peskovnik na vrtu. Ta povsem vsakdanja izkušnja naredi igro s peskom dostopno vsakomur.
Igra s peskom je oblika terapije, ki otrokom in odraslim ponuja priložnost, da brez besed pokažejo svoje občutke in izkušnje, ki jih je težko ali celo nemogoče verbalno izražati. Igra s peskom daje možnost, da v danes zelo hitrem svetu, ki nas obkroža, najdemo ravnotežje, saj deluje z naravnimi materiali in v varnem ter prijetnem okolju.
Osnovna predpostavka terapije igre s peskom je, da sama psiha naravno teži k temu, da se pod ustreznimi pogoji pozdravi. Tako kot se fizične rane bolje zacelijo v boljših razmerah, ima psiha nagonsko modrost, ki se pojavi, ko se lahko človek svobodno izraža in v varnem okolju deluje v skladu s samim sabo.
Cilj iger s peskom je, da aktivirajo zdravilno energijo na najgloblji ravni psihe z uporabo miniatur in peskovnika, v katerem se kaže notranji svet posameznika. S to simbolično dejavnostjo in izkušnjo svobodne in ustvarjalne igre postajajo nezavedni procesi vidni in lahko pripomorejo k ozaveščenemu pristopu in vsestranskemu izboljšanju kakovosti življenja.